Ko smo pred letom in pol pričeli zahajati v konjeniški center Češča vas, si nisem predstavljala koliko veselja bo to prineslo naši družini.

Še posebej pa smo uživale na treh poletnih in jesenskem taboru.
Za mene in moji sestri so se dnevi na taboru začeli zelo zgodaj. Vstati smo se morale ob 5:30. Še na pol v spanju smo si pripravile nahrbtnik in odšle na pot. Ko smo prišle, nas je prvi pozdravil Jure in njegov pes Tyson. Nato sta prišla Tanja in Brane ter drugi taborniki. Iz pogovora so nas zmotili konji, ki so zahtevali zajtrk. Seveda niso ostali lačni. Seno, ki je ostalo na tleh smo pomeli v bokse. Razdelili smo se v dve skupini. Prvo je učil Jure, drugo pa Tanja. Mene in sestri Evo ter Tanjo je poučevala Tanja. S Tanjo smo se zmenili kdo bo jahal katerega konja. Vsak je moral konja očistiti in ga pripraviti za jahanje. Po jahanju smo imeli zajtrk. Kmalu zatem je prišla Urša in imeli smo likovne dejavnosti. Prišel je čas kosila in peš smo se odpravili do gostilne Pri Mari. Po kosilu pa smo izbrali dejavnost, ki nam je najbolj ustrezala.  Lahko smo igrali nogomet in druge športe, peljali konje na pašo. Tanja nas je naučila čistiti kopita. Imeli smo srečo, da sta prav takrat prišla kovač in veterinar. Slednji je preverjal, če so kobile breje, brusil konjem zobe, izvajal akupunkturo… Tudi brili so konje. Vsakega četrtka pa smo se še posebej veselili, ker smo imeli piknik. Pa tudi domov nismo rabili iti. Prespali smo v šotoru na mrvi. V petek pa smo imeli predstavitev za starše, ki so bili navdušeni nad našim novim znanjem.
Prav poseben pa je bil 10. Tabor. Prišla je Nuša Derenda, župan Novega mesta Alojzij Muhič, gostinec Gedžo z odlično hrano in vsi starši. Peli smo in se zabavali do poznih večernih ur.
Na vseh taborih sem se imela zelo dobro in žal mi je bilo, ko so se končali. Uživala sem, ko sem jahala Fausta in Jessy. Vsak teden se z veseljem vračam in preživljam čas z konji ter upam, da bo februarja prvi zimski tabor.

Mateja Smrekar